»V življenjih ljudi je bil prisoten stalni strah pred tem, kaj se bo zgodilo.«

»Nisem vedel, kaj se dogaja, nenadoma pa sem videl ljudi, ki panično bežijo.«

»Samota je v tem, da se med ljudmi prepoznam / kot senca. // Samota je v tem, / da se med ljudmi sploh prepoznam.«

»Zdelo se mi je, da me ljudje morda v prvič niso sprejeli. Nisem imela kaj dosti podpore.«

»Gledala je te mlade ljudi, kako zdolgočaseno buljijo v kamero. Oziroma spijo za izklopljenimi kamerami. Ali igrajo igrice ali že kaj. Vedno je neprijetno, ampak zdaj se sploh ni mogla osredotočiti na snov, čeprav je bila njena najljubša.«

»nekaj toplega, nežnega in lepega, ko človek odkriva tisto, kar je najlepše v njem in tudi v drugih.«

»Biti človek je bilo precenjeno. Drugič v življenju je bila ljubosumna na psa.«

»Težko se je v tem obdobju družiti z ljudmi, ker ti vse to visi na glavi, ker seveda ne razlagaš vsem, kaj se ti dogaja. Hkrati bi rada kričala, da bi vsi slišali, v kakšnem položaju sem, zato da bi mi dali mir, ker v tem obdobju res potrebuješ mir, odsotnost stresa in počitek.«

»Vseeno, ali je pomladni veter govoril o nastajanju ali pa so jesenski vetrovi grozili z minevanjem, je človek prek svobodnih višin vedno hodil nekako osvobojen življenja.«